Kakšen smisel ima ukvarjanje s psihologijo v svetu sodobnih psihopolitik, kot jih imenuje Byung-Chul Han? Kaj pomeni psihologija v svetu, v katerem se vsi ukvarjajo z njo, saj se morajo, sicer psihopolitike ne bi imele nobenega smisla?
Pričnimo na začetku.
Teorije zarote ne pojasnijo ničesar. So izraz stopnje nezaupanja, ki je v ljudeh. To je najprej nezaupanje v zdravi razum in v evolucijsko razvite človekove zmožnosti za zaznavanje sveta, njegovo razumevanje in razlaganje. Teorije zarote so v nasprotju z evolucijo. Torej v boju za preživetje teorij ne morejo preživeti. O njih v tem smislu ni treba izgubljati časa.
Stopnja zaupanja ali nezaupanja v svet, v ljudi in v to, kar imamo lahko med seboj, je izjemno pomembna. Pomembna je za duševno zdravje ljudi. Ne trdim, da so predstavniki in zagovorniki teorij zarote duševno moteni, nikakor ne, trdim pa, da je stopnja zaupanja zelo pomembna.
Psihopolitike so pomemben temelj tega, kar imenuje Byung-Chul Han nove tehnologije moči ali oblasti. Zlasti je pomemben v neoliberalnem svetu, v katerem se ljudje delavci postopoma spreminjajo v podjetnike, kot dokaže avtor. Še vedno so delavci, toda kot podjetniki so obenem delavci, ki po svobodni volji izkoriščajo sami sebe; izkoriščanja ljudi po drugih ljudeh je konec. Kako se ljudje izkoriščajo?
Tu nastopijo psihopolitike in dobijo oporo. Temeljijo na psihologiji. Seveda, kajti v orisanem svetu je treba odstraniti vse, kar bi bilo lahko tuje, drugačno, drugo. V svetu psihopolitik zato ni drugosti. To je vse bolj svet, v katerem obstaja in vlada Isto. Obstajajo in vladajo različice Istega.
V takem svetu naj bi bilo v perspektivi vse transparentno, presojno, razvidno, jasno, razumljivo vsakomur. Predvsem pa pozitivno. V svetu Istega so ljudje vse bolj totalni konformisti. Logično, saj ni drugosti in tujosti, ni ničesar, čemur bi se upirali. Sprejemajo Vse.
Oblast ni več oblast tujega in nedostopnega, saj je prijateljska in permisivna. Kot taka je popolnoma tiha, mirna in nevidna, saj ne potrebuje nenehnega dokazovanja, da je, kar je, ker je tako močna in vsenavzoča, da obstaja kot zrak, ki je, neviden, povsod okoli nas in ga dihamo, dihati pa ga tudi moramo, če nočemo umreti.
Sodobno oblast nad seboj dihamo, sprejemamo, kot sprejemamo molekule in atome, ki so v zraku. Ljudje podjetniki investirajo sočasno v svoja življenja, ki so produkt, optimalni izdelek, blago na prostem trgu. Investirajo v življenje in investirajo življenje. Biopolitike plus psihopolitike določajo temeljne koordinate ne le življenja, temveč tudi življenja kot tega, kar je mogoče investirati, kot ljudje investirajo denar ali premoženje.
Življenje je postalo premoženje, ki ga je mogoče investirati, če je človek podjetnik. Investira svoje življenje, da bi bil podjetnik in da bi obogatel. Investira premoženje, življenje kot bogastvo, da bi obogatel, da bi imel veliko denarja in mrtvih predmetov okoli sebe.
Najbolj produktivna moč je postala človeška duša, ugotovi Han. To ni več telo, temveč je duša, zmožnost človeškega bitja za intelektualno, duševno, duhovno delo, zato so ključne informacije, na podlagi katerih delujejo algoritmi in računalniški programi.
Optimiziranje delovnih procesov pride prav, zato je mentalno, duhovno delo podrejeno istemu principu. Postati mora optimalno.
Človek kot duhovno bitje mora postati optimalen, kajti samo kot tak je tudi dovolj učinkovit. Ni namreč le človek, temveč je človek podjetnik, od katerega psihopolitike terjajo učinkovito in optimalno duhovno delo. Sem sodi zlasti delo na sebi. Ljudje podjetniki zato delajo na sebi, da bi postali optimalni. Psihologi so v taki perspektivi bodisi odveč bodisi so njihovi sodelavci v najtesnejšem pomenu besede.
Številni psihologi so tako vse bolj raziskovalci, ki odgovarjajo na zahteve po optimiziranju duhovnega dela oziroma na zahteve po učinkovitih psihopolitikah.
Kakšni so cilji učinkovitih psihopolitik?
Končni cilji psihopolitik so: za vse različne ljudi ista mentalna optimiziranost življenja, ki jo osebki nenehno vzdržujejo z delom na sebi; psihotehnološka psihična moč, s katero navidezno svobodno upravlja vsak človek v sistemu, ki ga uravnavajo in nadzorujejo globalne digitalne tehnologije; optimizirana človeška bitja kot integralni delčki globalne digitalne mašinerije; samooptimiziranje in totalno samoeksploatiranje ljudi.
Dušan Rutar
Nov 25, 2023