Trije ugledni znanstveniki so skoraj v istem času sporočili svetu oziroma ljudem, da so podnebne spremembe že take, da bi morali tudi psihologi in drugi raziskovalci človeškega vedenja in delovanja povedati, kaj se dogaja, da drvi celotno človeštvo v kolektivni samomor. Ta je morda neizogiben, toda kljub temu bi morali spregovoriti, saj na koncu dneva človek nima nobene druge možnosti, kot da govori.
Prvi znanstvenik je James Hansen. Rekel je tole: Bili bi prekleti bedaki in slabi znanstveniki, če ne bi pričakovali pospeševanja globalnega segrevanja. Potem je dodal: Začenjamo trpeti zaradi učinkov naše faustovske kupčije. Hitrost globalnega segrevanja se pospešuje.
Izjava slavnega znanstvenika se nanaša na osnovno zmožnost znanosti, da napoveduje prihodnje dogodke. Posredno pa se nanaša na zmožnost človeških bitij, da zanikajo realnost, narobe sklepajo in so brezbrižni do lastne prihodnosti. Znanstveniki so lahko prekleti bedaki, če se obnašajo na orisani način, a natanko isto velja tudi za vsakega drugega človeka, ki ne posluša znanstvenikov ali pa si celo misli, da bodisi nimajo pojma bodisi delajo za vlado in kujejo zaroto proti njim.
Drugi znanstvenik je Michael Mann. Dejal je, da ima zmanjšanje emisij ladijskega prometa le majhen učinek na podnebni sistem ter da so pozivi k sončnemu geoinženiringu zgrešeni in so 'zelo spolzka pot'.
Njegova izjava je dobro izhodišče za razmišljanje o drugi zmožnosti človeških bitij. To je zmožnost, da iščejo rešitve problemov tam, kjer jih je najlaže iskati, ne pa tam, kjer bi bilo reševanje najbolj učinkovito.
Zapisano potrjuje izjava tretjega znanstvenika, Roba Jacksona z univerze Stanford, ki je dejal: Človeštvo še ni zmanjšalo porabe nobenega fosilnega goriva, še premoga ne.
Zapisane izjave dopolnjuje današnji (4. november 2023) prispevek v časniku The Guardian z naslovom Politiki, ki odlašajo s podnebnimi ukrepi, morajo živeti s posledicami, pravi strokovnjak WHO (Ajit Niranjan).
Prispevek temelji na objektivnem podatku, da premog, nafta in plin ob sežigu sproščajo strupene delce, ki vsako leto ubijejo milijone ljudi. Podatek je znan že dolgo časa, ponazarja pa še eno zmožnost človeških bitij.
To je zmožnost sabotiranja samega sebe. Lansko leto je generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus dejal, da je subvencioniranje in kurjenje fosilnih goriv »dejanje samosabotaže« (prav tam).
Izpostavljene in komentirane znanstvene izjave, ki temeljijo na objektivnih podatkih, so obenem izhodišča za psihologe in druge poznavalce človeške narave, ki pa dobro vedo, da znanje ne spreminja človeškega vedenja in delovanja.
Morda je ena najbolj tragičnih zmožnosti človeških bitij prav ta, da imajo dovolj znanja, kako se vesti, kako ravnati, kako reševati izzive, pred katerimi se znajdejo, a ni nujno, da storijo karkoli, če odštejemo zanikanje realnosti in odlašanje.
Če prenehate s kurjenjem fosilnih goriv, bo ena najbolj neposrednih koristi prispevek k zmanjšanju števila ljudi, ki umrejo vsako leto zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku, pravi Maria Neira, zdravnica, odgovorna za zdravje okolja pri WHO; vsako leto tako umre sedem milijonov ljudi (prav tam).
Zgolj znanje torej ni dovolj, da bi se kaj spremenilo. Kljub temu nismo razočarani, ker vemo, kakšna je narava človeških bitij. Morda si niti ne moremo privoščiti razočaranja, čeprav smo frustrirani. Čez čas bomo verjetno vsi umolknili, toda objektivno dejstvo bo ostalo: govorili smo in kričali, da bi nas slišali tudi tedaj, ko je bilo jasno, da se naš glas odbija od stene niča.
Prav zato je treba povedati še drugo zgodbo o človeški naravi. To je pripoved o posebnih besedah za to, kar podpira obstoj vsega. Začetno vprašanje: Je to, kar predstavlja neskončni izvor vsega, absolutno imanentno vsemu, kar obstaja?
Dušan Rutar
Nov 05, 2023