Na predavanjih predstavljam sodobne trende na področju nacionalnih strategij za razvijanje in krepitev javnega zdravja. V ospredju mojega razmišljanja so strategije nordijskih držav, ki so res izjemne in dajejo dobre rezultate, nad katerimi bi se bilo dobro zamisliti tudi v Sloveniji. Ne mislim le na nove politike in razvojne strategije na področju, ki ga simbolizirajo besede in besedne zveze, kot so: ljudje s posebnimi potrebami, ljudje z ovirami, hendikepirani ljudje, invalidi, mislim na mnogo širši okvir, ki presega omejeno razmišljanje o vključevanju in inkluziji nekaterih marginaliziranih družbenih skupin v družbo, da ne bodo večno na margini. Naj na tem mestu navedem le izsledke študije, objavljene pred kratkim, ki ponazarja zapisano in nam pomaga razmišljati, kaj zares pomeni skrbeti za javno zdravje ljudi v tako visoko razvitih kapitalističnih državah, kot so nordijske.
Študija ima naslov HUNT for better public health (HUNT je kratica za The Nord-Trøndelag Health Study) ali HUNT za boljše javno zdravje (Krokstad S, Sund ER, Kvaløy K, Rangul V, Næss M. HUNT for better public health. Scandinavian Journal of Public Health, 2022;50(7): str. 968–971).
Kakšni so torej izsledki študije in zakaj so pomembni za vsako resno razmišljanje o javnem zdravju ljudi?
Podatki HUNT so dokazali velike premike v trendih javnega zdravja, kot so: znižanje povprečnega krvnega tlaka in srčnega utripa v mirovanju pri odraslih; vse večja razširjenost debelosti; geografske in socialno-ekonomske neenakosti pri debelih ljudeh; vse večje duševne stiske med mladostniki in mlajšimi odraslimi z nasprotnim trendom med starejšimi; socialno-ekonomske neenakosti in trendi dejavnikov tveganja.
Širok okvir za razmišljanje o zdravju ljudi je pomemben in potreben. Je koristen, saj nam ne dovoli preozkega razmišljanja, kakršno je tisto, da je treba otrokom in mladostnikom po dvajsetih minutah onemogočiti dostop do pametnih naprav, da se ne bo spridilo njihovo duševno ali telesno zdravje, češ da so pametne naprave zelo nevarne.
Nordijske države so daleč pred nami predvsem zato, ker državni, regionalni in lokalni organi kažejo veliko zanimanje za podatke; rezultati raziskave zagotavljajo podlago za politike javnega zdravja, prizadevanja za spodbujanje zdravja in preventivo ter načrtovanje in strategije zdravstvenih storitev.
Taka podlaga ne dopušča ozkega medicinskega razmišljanja o odvisnostih in zasvojenostih ljudi ter ugotavljanja, kako vse to ni dobro in kako je treba ljudi odvrniti od nečesa, kot da sami niso sposobni skrbeti za lastno blagostanje, kar pomeni, da bi jih bilo treba nenehno 'obravnavati', temveč zagotavlja širše razmisleke o družbenih koordinatah sodobnega življenja v neoliberalnem svetu.
Nordijske države so edinstvene v svetovnem kontekstu, saj so razvile močne sisteme občega blagostanja ljudi (public welfare schemes). Podatki HUNT lahko osvetlijo pomen teh shem za javno zdravje; bolezen, vedenje, povezano z zdravjem, kakovost življenja, socialne in geografske neenakosti v zdravju, sledenje trendom javnega zdravja pri prebivalcih nordijskih držav.
Edinstvenost orisanih sistemov je kajpak zgled, če hočemo, lahko pa se tudi držimo kot pijanec plota tradicionalnih shem, ki jih je povozil čas, a tega ne želimo vedeti.
Pomemben dejavnik tradicionalnega ali konservativnega pogleda na svet in iz njega izhajajočega odnosa do mladih ljudi je to, kar imenujemo psihologi samoučinkovitost (self-efficacy). To ni nič drugega kot prepričanje, da lahko oseba sama skrbi za lastno produktivnost in učinkovitost v življenju, kar pomeni, da ima nadzor nad lastno motivacijo, nad vedenjem in delovanjem v širšem okolju.
Mladi ljudje z nizko stopnjo take samoučinkovitosti imajo slabše mnenje o lastnem telesnem in duševnem zdravju kot njihovi vrstniki z visoko stopnjo prepričanja o samoučinkovitosti, kar dolgoročno vodi k dejansko slabšemu zdravju – kot samouresničljiva napoved.
Pomemben dejavnik prepričanj o nizki stopnji samoučinkovitosti je vedenje staršev in drugih odraslih ljudi, ki verjamejo, da morajo nenehno nadzorovati otroke in mladostnike – imenujemo jih helikopterski starši. Njihovi otroci končno niso bolj učinkoviti, temveč so – manj.
Le zakaj so sicer ultra uspešne kapitalistične nordijske države tako zelo učinkovite tudi na področju javnega zdravja in zakaj njihovi prebivalci vedno znova zavzemajo najvišja mesta na lestvicah merjenja sreče, osebne izpolnitve ter zadovoljstva s seboj in zadovoljstva z življenjem?
Dušan Rutar
Oct 11, 2023